Kot že nekaj let smo se visokošolski knjižničarji tudi letos zbrali na enodnevnem tradicionalnem srečanju, ki ga je organizirala Komisija za razvoj knjižničarskega sistema UL. Razveseljivo je, da so se kot predavatelji pojavili novi mlajši kolegi in kolegice, kot tudi študentje bibliotekarstva.
V prvem sklopu smo govorili o vlogi knjižničarjev v odprti znanosti. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) je namreč ena izmed ustanovnih članic Koalicije S, ki je objavila Načrt S, o katerem se v zadnjem obdobju veliko govori in piše. ARRS naj bi še v letošnjem letu sledila morebitni posodobljeni različici smernic za izvajanje Načrta S. Spremeniti pa se bo morala tudi dosedanja metodologija vrednotenja raziskovalne dejavnosti s strani ARRS in univerz. Dr. M. Kotar je izrazila skrb, kako bodo raziskovalci usklajevali dva različna sistema vrednotenja raziskovalnega dela, če univerze ne bodo spremenile metodologije vrednotenja raziskovalnih dosežkov. Še naprej bodo potekala pogajanja o nabavi mednarodne znanstvene literature med konzorciji in založniki. Do leta 2024 se predvideva razvoj in oblikovanje novih praks poslovnih modelov.
»Slovenija se sicer res sama pogaja z založniki, vendar ima ista izhodišča, kot ostali partnerji Koalicije S. Ne smemo si ne prizadevati. Naši raziskovalci si to zaslužijo.« dr. M. Kotar (Foto: A. Češarek)
Drugi sklop je bil namenjen problematiki prostora in storitev visokošolskih knjižnic po meri uporabnikov. Visokošolska knjižnica je fizični in virtualni prostor. Knjižničarji pridobivamo tiskano gradivo in urejamo digitalno zbirko. Več prostora je potrebnega za podporo uporabnikom ter informacijsko / medijsko usposabljanje za trg dela in pridobivanje informacijskih veščin naših uporabnikov.
»Zamislimo si, da fizične zbirke ni več. Kaj vse potem visokošolski knjižničarji počnemo v knjižnici?« V. Leban (Foto: spletna stran FDV)
Predstavljeni so bili izsledki raziskovanj CTK o uporabniški izkušnji študentov, v katerih se sprašujejo, »Kaj lahko naredimo, da se še bolj približamo našim uporabnikom?« Tudi NUK je izvedel raziskavo o uporabniških prostorih in storitvah v očeh uporabnikov. Raziskava je potekala v sodelovanju med študenti, mentorji z Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF ter zaposlenimi v NUK. Za pridobivanje podatkov se je uporabilo tudi kvalitativne metode raziskovanja, ki se jih sicer redko uporablja (dnevniki, opazovanje uporabnikov). V tem sklopu smo se seznanili še s podatki o zadovoljstvu študentov UL z matičnimi knjižnicami, pridobljenimi na podlagi izpolnjenih anket, ki jih izvaja UL.
Zadnji sklop je bil namenjen novostim in dobrim praksam v slovenskem visokošolskem knjižničarstvu. UKM je oblikovala nov usmerjevalni sistem za uporabnike, interaktiven promocijski plakat informacijskih virov Kako najdem PDF in vtičnik DVP v Moodlu za preverjanje plagiatorstva pri seminarskih nalogah.
»Pri oblikovanju storitev visokošolske knjižnice je pomembno sodelovati s študenti.« dr. J. Frlež (Foto: A. Češarek)
Knjižnice imajo pomembno vlogo tudi pri promociji zdravstvene pismenosti. Predstavljena sta bila projekt Zdravje za vse, ki poteka med Centralno medicinsko knjižnico (CMK) in nekaterimi splošnimi knjižnicami ter nova, prenovljena spletna stran knjižnice CMK. Centralna ekonomska knjižnica je predstavila prenovljeni sistem izobraževanja uporabnikov.
Na kratko sta nas s trenutnim dogajanjem seznanila tudi mag. M. Pušnik (Nacionalni svet za knjižnično dejavnost in ključna razvojna vprašanja slovenskih visokošolskih knjižnic) in dr. P. Vilar (Dejavnost in načrti Komisije za razvoj knjižničnega sistema). L. Borovnjak je predstavila pripravo na izdelavo promocijskega videa knjižnic UL ob 100-letnice UL, ki bo decembra 2019.
Organiziran je bil tudi ogled Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goričarja. (Foto: spletna stran FDV. Več fotografij na spletni strani FDV.)
Nova znanja – če jih še nimamo, jih bo treba pridobiti.
Kljub temu, da smo nekatere vsebine visokošolski knjižničarji slišali že večkrat, jim je bilo na trenutke težko slediti. Občutek imamo, da spremembe, ki jih prinaša Odprta znanost potekajo (pre)hitro. Ravno zato so takšna srečanja dobrodošla, saj prinašajo neposredno izmenjavo izkušenj, skrbi in dobrih praks delovanja ter povezovanja slovenskih visokošolskih knjižnic med seboj in z zunanjimi partnerji. Eden takšnih primerov je projekt Research Data Alliance, koordinator katerega je v Sloveniji Arhiv družboslovnih podatkov. Dobili smo povabilo, da bi tudi knjižničarji prispevali raziskovalne podatke, pridobljene v naših raziskavah v njihov arhiv. Dogovori med slovenskimi založniki revij in ADP že potekajo. Kdaj bodo tja odloženi in na voljo za souporabo raziskovalni podatki, ki nastajajo na podlagi raziskav, ki jih objavljamo v edini slovenski znanstveni reviji s področja bibliotekarstva – reviji Knjižnica? Povabilo k sodelovanju so podali tudi s strani Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF, saj vabijo vse knjižnice, da jih vključijo v uporabniške študije ter ostale raziskave, ki jih izvajajo v knjižnicah.
Avtorici besedila: mag. Andreja Grčar in Ana Češarek
