V torek, 16. maja 2023, je bil popoldne v Ljubljani en tak tih deževen dan, da bi ga bilo verjetno najlaže preždeti kje na toplem v fotelju in s kakšno zanimivo knjigo v rokah. A ker je bil ta dan že pred dobrim mesecem določen za družabni popoldan Društva bibliotekarjev Ljubljana (nadalje DBL), slabo vreme ni zadržalo dobrega ducata radovednih bibliotekark, da bi se ne zbrale v fužinskem gradu, kjer je bila nekoč prva ljubljanska papirnica ali papirni mlin, kot so govorili tedaj. Razlog tokratnega obiska pa ni bila zgodovina papirništva, ampak obisk Muzeja za arhitekturo in oblikovanje in ogled pregledne razstave »Universum Plečnik«, ki je bila lani pripravljena ob 150. obletnici rojstva Jožeta Plečnika in ki se te dni zapira.

Po uvodni kavi, ki jo je častila predsednica Ana Zdravje ter spoznavnem klepetu, smo se seveda najprej odpravili na ogled specialne knjižnice Arhitekturnega muzeja, ki jo že vrsto let prizadevno vodi Neli Grafenauer. Osnovo knjižnične zbirke je ob ustanovitvi leta 1972 predstavljala obsežna Plečnikova knjižnica, ki je po delitvi muzeja in Plečnikove hiše med državo in mestom Ljubljana ostala žal v mestni lasti. Fond knjižnice se je skozi leta postopoma večal in danes urejena zbirka šteje kakšnih 10.000 enot monografskega gradiva o arhitekturi, oblikovanju in fotografiji ter preko 4.500 enot specializiranih serijskih publikacij. V bazi COBIB je zaenkrat čez 3.200 bibliografskih zapisov, a številka se bo morda kmalu precej povečala. Muzejsko knjižnico so pomembno obogatile zasebne zbirke, ki so jih muzeju poklonili arhitekti Dušan Grabrijan, Jaroslav Foerster, Ivo Spinčič, Drago Umek, Jaroslav Černigoj, Pavel Göstl, Stanko Rohrman ali fotografi Damjan Gale, Stojan Kerbler in drugi. Knjižnica uporabnikom omogoča prosti dostop do večine gradiva, ni pa urejena po UDK, ampak po posebnih tematskih sklopih arhitekturne stroke (arhitektura gradov, cerkva, urbanizem ipd.). Čeprav se nismo pretirano poglabljali v obiskovalce in gradivo obiskane specialne knjižnice, so kolegice izrazile podporo delu bibliotekarke in navdušene podale še celo vrsto predlogov kako izboljšati sodelovanje med specialnimi in splošnimi knjižnicami v obojestransko dobro.

Sledil je ogled začasne razstave: Universum Plečnik : od delavnice do mita, pod katero se podpisujejo kustosi dr. Miloš Kosec, Natalija Lapajne, Tomaž Štoka in direktor muzeja dr. Bogo Zupančič. Delo arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957) je zaznamovalo tri srednjeevropska mesta: Dunaj, Prago in Ljubljano. Po vrnitvi v Ljubljano leta 1921, kjer so mojstru ponudili mesto profesorja na novo ustanovljeni univerzi, je vse ustvarjalne moči posvetil oblikovanju mesta. Razstava skuša bogato Plečnikovo zapuščino osvetliti skozi pregled arhitektovih pristopov, ki jih danes razumemo kot možnost za oblikovanje drugačnega, bolj trajnostnega in humanega mesta, ter ki tematizira kompleksen odnos med učiteljem in študenti.

Znano je, da si je Plečnik slovensko prestolnico zamislil kot sodobne Atene. Podobo mesta je glede na vodno ter kopensko os preoblikoval na novo. Svojo vizijo je izgrajeval postopoma in z omejenimi sredstvi ter v njej interpretiral mnoge ostanke preteklosti, ki jih je spajal v nove celote. Da bi dosegel ambiciozni cilj, se je lotil izgradnje mnogih novih mestnih stavb, pa tudi prenove številnih že obstoječih.

Na razstavi si lahko preko maket, fotografij in načrtov ogledamo Plečnikovo dediščino z vidika skupnostnih, javnih in cerkvenih prostorov. Plečnikovo delo sicer ni predstavljeno povsem celovito, saj gre tokrat predvsem za izbor urbanističnih segmentov njegove arhitekture. Rečemo celo lahko, da pričujoča razstava v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje podaja nov »mlajši« pogled na Plečnika in da se zato ne ukvarja toliko s Plečnikovo arhitekturno teorijo, ki je skrita za tem. Postavitev razstave je dokaj moderna, zaupana je bila ekipi »SVET VMES«, ki jo sestavljajo Ana Kreč, Jure Hrovat, Marko Kavčič in Amadej Mravlak. Oblikovalci so razstavni prostor so opremili s številnimi gradbeniškimi elementi, od palet do podpornih stebrov, kar nam poleg simbolnih pomenov podaja še predstavo o tem, kako je Plečnikova arhitektura nastajala. Zanimivo je, da razstava vsebuje tudi sobo, ki naj bi predstavljala vse mite o velikem arhitektu. V tem prostoru je mogoče videti marsikaj, od Plečnikovih portretov in karikatur, celo do njegovih čevljev, vmes pa je še marsikaj, kar ima in nima neposredne zveze z njegovim delom, zato nekateri menijo, da je veliko tudi kiča in da bi ta prostor, na razstavi  lahko brez škode pogrešali.

Kljub temu, pa je zaradi bogate razstave in odličnega vodenja vodičke Katarine Metelko radovedna skupina članic DBL fužinski grad zapustila šele okoli šeste ure zvečer.

Fotogalerija

Pripravil: Igor Zemljič, podpredsednik DBL