V začetku julija je praznoval svoj šestinosemdeseti rojstni dan mag. Jože Kokole, znani slovenski bibliotekar, dokumentalist, informatik, prevajalec, telovadec in predvsem dober kolega, na katerega si se vedno lahko obrnil po nasvet. Spomnim se ga tistega prijetnega poletnega dne, nasmejanega v krogu prijateljev gimnastikov, ki so ga obiskali in z njim obujali spomine na športna leta. Sami mednarodno priznani gimnastiki, tudi on nekdanji gimnastik in kasneje mednarodni gimnastični sodnik. Kak mesec pred tem smo z Jožetom posneli daljši videointervju o njegovi strokovni poti, to bo eden od portretov v galeriji pomembnih slovenskih bibliotekark in bibliotekarjev, ki jo pripravlja Zveza bibliotekarskih društev Slovenije z naslovom Znanilci bibliotekarstva.

Sredi poletja pa je udarila vest, da Jožeta ni več, spokojno se je poslovil za zmeraj.

Marsikdo med nami ga je poznal, od generacije pa je odvisno, v kakšni vlogi. Kar dosti nas je še, ki nam je bil kolega bodisi v Centralni tehniški knjižnici ali kasneje v Narodni in univerzitetni knjižnici kot vodja Centralnega kataloga in potem svetovalec v takratni Enoti za razvoj knjižničarstva. Mnogo več pa vas je najbrž takih srednjih let, ki ste ga srečevali in poslušali na različnih strokovnih srečanjih, kot predavatelja na takratnem Oddelku za bibliotekarstvo in skoraj zagotovo na strokovnih izpitih, kjer je bil izpraševalec in dolga leta omniprezentni predsednik komisije.

Jože Kokole se je rodil leta 1937 v Ljubljani, na Filozofski fakulteti je diplomiral iz germanistike, kot začetnik v Centralni tehniški knjižnici je v Londonu opravil specializacijo iz informatike in v Zagrebu z nalogo »Problemi bibliografske kontrole doktorskih disertacij glede na bibliografijo doktorskih disertacij Univerze v Ljubljani« pridobil naslov magister bibliotekarstva, dokumentacije in informacijskih znanosti. V bibliotekarstvu je znal odlično povezovati vsa ta bogata znanja in v osemdesetih letih je postal eden najpomembnejših in priznanih promotorjev in tudi izvajalcev avtomatizacije knjižničnega poslovanja v Sloveniji pa tudi v takratnem jugoslovanskem prostoru.  Postal je prvi predsednik Komisije za avtomatizacijo in mehanizacijo v knjižnicah, ki je bila pri Društvu bibliotekarjev Slovenije ustanovljena že leta 1972, in slovenski predstavnik v Komisiji Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije za mehanizacijo in avtomatizacijo. Že leta 1973 je bil avtor prispevkov in urednik zbornika prvega jugoslovanskega srečanja o uporabi računalnikov v knjižnicah (1. jugoslovenski seminar o primeni računara u bibliotekama, Maribor, 8.–9. 2. 1973), vodil pa je tudi nastanek prvih za knjižnice pomembnih katalogov in podatkovnih zbirk (npr. baza raziskovalnih nalog, ki jih je (so)financirala RSS; eksperimentalna baza tujih monografskih publikacij v SRS (»centralni katalog knjig«); baza naslovov tekoče naročenih tujih serijskih publikacij (»centralni katalog tujih revij«), kumulativni izpis iz slednje je letno izhajal celo kot posebna številka revije Raziskovalec). Obdelava podatkov je potekala na računalniku v Nuklearnem inštitutu Boris Kidrič, Vinča, in seveda s pomočjo takrat zelo znanih in nepogrešljivih, danes že povsem pozabljenih vhodnih obrazcev in luknjanih kartic. S tem povezan je tudi njegov prispevek na področju zbiranja in obdelave specialnih bibliografij, deset let je bil urednik Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev (Univerze v Ljubljani), leta 1977 pa je bil prvi nagrajenec Kalanovega sklada za delo Bibliografska kontrola disertacij v Jugoslaviji.

Mnogo je prispeval tudi s sodelovanjem v drugih strokovnih združenjih (Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije, Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije) in leta 1988 pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije prejel Čopovo diplomo za celovito življenjsko delo. V knjižničarskih krogih sodi nedvomno v skupino najbolj plodovitih pa tudi citiranih avtorjev, saj obsega njegova osebna bibliografija več kot 150 enot, na kongresih v Sloveniji in po celotni Jugoslaviji pa je bil vedno zaželen in spoštovan gost. Uveljavljal se je seveda tudi v tujini, kjer je nastopal in objavljal v tujih jezikih. Zaradi teh širokih in poglobljenih znanj, dobrega poznavanje angleškega in nemškega jezika, izostrenega občutka za slovenski jezik in nesebične pripravljenosti pomagati in strokovno svetovati, se je uveljavil tudi kot sodelavec v mnogih projektih, strokovni prevajalec in terminolog. Pripravil je obsežen slovar izrazja v gimnastiki, za nas pa je seveda posebej pomemben njegov doprinos v krogu Bibliotekarske terminološke komisije, s katero je sodeloval celo desetletje.  Nepogrešljivo je bilo njegovo poznavanje tradicionalne dokumentalistike in informatike pa seveda »paleoračunalništva« ter s tem povezane terminologije, kjer je bil njegov prispevek h gradivu za Bibliotekarski terminološki slovar največji. Ko se je umaknil, smo njegov nasvet seveda zelo pogrešali.

Tudi po upokojitvi se je Jože občasno še vedno udeleževal nekaterih knjižničarskih srečanj in prav lepo je bilo z njim poklepetati na srečanju Predračunalniških knjižničarjev. Ob 100-letnici Eve Verone leta 2005 je imel na posvetu v Zagrebu kot nestor slovenskega in jugoslovanskega računalništva v knjižnicah prispevek »Pionirsko obdobje avtomatizacije knjižničnega poslovanja« in tudi s tem svojim zadnjim delom pokazal, da sodi v krog tistih, ki so že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v slovenskem knjižničarstvu postavljali temelje za avtomatizacijo poslovanja knjižnic in knjižničnega informacijskega sistema, vzpostavitev in delovanje takratnih informacijsko-dokumentacijskih (INDOK) centrov ter gradnjo jugoslovanskega sistema znanstveno-tehničnih informacij.

Jože Kokole se je v stroki zapisal kot izjemen, široko razgledan in v razvoj usmerjen strokovnjak. Med sodelavci kot prijeten sogovornik in nekdo, na katerega si se vedno lahko obrnil po nasvet in ga pri njem tudi dobil. Bil pa je tudi dober prijatelj, vedno nasmejan in pripravljen šaljivo pomešati  strokovno z zabavnim. Hvaležni smo mu za vse, kar nam je dal in delil z nami. Pogrešali ga bomo.

Napisal in foto Janez Kanič, DBL

Jože Kokole je bil član Društva bibliotekarjev Ljubljana.

Za njegovo prizadevanje, znanje, izkušnje in mednarodni ugled se mu Društvo bibliotekarjev Ljubljana srčno zahvaljuje.

Več o njegovem strokovnem delovanju lahko preberete tu.

Pogreb bo na ljubljanskih Žalah v petek, 18. 8. 2023, ob 10. uri, izpred Plečnikove poslovilne vežice sv. Jožefa.

(Skupno 97 obiskov, današnjih obiskov 1)