Kdo ve, kako bi se stvari razvijale, če se takrat pred štirimi desetletji mladi učitelj Stanislav ne bi sporekel z osnovnošolsko ravnateljico, ki ni odobravala njegovih naprednih, mladostnikom v prid usmerjenih pedagoških metod. Pa je zapustil osnovnošolsko zbornico in zamenjal poklic. Tomo Martelanc, takratni ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice, še bolj pa pomočnica ravnatelja Martina Šircelj, sta leta 1984 v mladeniču zaznala zagnanost, predanost delu in strokovno iznajdljivost, zato je v kratkem pristal v Centralnem katalogu že takrat legendarnega mag. Jožeta Kokoleta. To so bili časi zares skromnih začetkov računalniških obdelav, vhodnih dokumentov, luknjanih kartic in potem zgodovinskega Spectruma. Prav okrog Spectruma, nad katerim sva se ure in ure, cele dneve sklanjala in modrovala, so se stkale najine tesne strokovne vezi in potem prijateljstvo. Kasneje tudi družinsko, saj sta bili obe soprogi bibliotekarki in najini otroci enake starosti. Stane in Spectrum sta bila skoraj zrasla kot siamska dvojčka in ni nam zameril, kadar smo se mu smejali, ko je prihajal zjutraj v službo s svojim računalnikom v torbi in velikim glasbenim stolpom na rami – ta je pač imel vgrajen kasetofon, ki je bil takrat edini Spectrumov pomnilniški pogon, na kasetah pa njegovo nočno delo, ki ga je tako pogosto nosil domov. In v NUK-u takrat pač še ni bilo računalnikov, zato je uporabljal svojega.

Bibliotekar specialist mag. Stanislava Bahor nedvomno sodi med začetnike teorije in tudi prakse uvajanja računalniških obdelav v knjižničarstvo, kasneje pa se je posvečal predvsem organiziranosti in spremljanju delovanja šolskih, specialnih, visokošolskih in splošnih knjižnic ter izobraževanju kadrov na teh področjih. Posebno mesto med dosežki njegovega strokovnega dela so prav gotovo samostanske knjižnice, ki jih je načrtno obiskoval, popisoval stanje njihovih fondov in jih tudi fotografsko dokumentiral, iz tega pa je potem črpal gradivo in znanje za magisterij, kasneje pa je objavil tudi strokovno monografijo z zgledno obdelanim gradivom.

Stanislav Bahor se je rodil leta 1953 v Novem mestu, kjer se je tudi šolal, leta 1980 je diplomiral iz primerjalne književnosti in nemškega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Svojo poklicno pot je začel kot osnovnošolski učitelj, kmalu pa se je zaposlil v Narodni in univerzitetni knjižnici, ki ji je ostal zvest do svoje upokojitve. V oddelku Centralnega kataloga so ga navdušili začetki avtomatizirane obdelave podatkov, takrat še z uporabo vhodnih obrazcev in paketnih obdelav na oddaljenih računalnikih, ob prihodu legendarnega Spectruma pa je bil med prvimi, ki so podatke vnašali in obdelovali že v celoti na svoji pisalni mizi. Z razvojem računalniških sistemov je postal za nekaj let skrbnik in operater NUK-ovega osrednjega računalnika, potem pa je presedlal v Državno matično službo, kasnejši Center za razvoj knjižničarstva, kot svetovalec in izobraževalec za posamezne tipe knjižnic.

Na vseh teh strokovnih področjih je objavljal strokovne članke v domačih in tujih strokovnih in znanstvenih revijah, izstopata pa publikacija o zgodovini avtomatizacije v NUK-u in seveda Skriti knjižni zakladi, ki opisuje in analizira fonde samostanskih knjižnic. Njegovo strokovno delo je posegala na različna področja, saj je ob pisanju strokovnih prispevkov pripravljal tudi strokovne priročnike, pravilnike, standarde, vodil meritve razvitosti šolskih knjižnic in še kaj. Aktivno je sodeloval v številnih delovnih telesih, predsedoval je tehničnemu odboru SIST/TC IDT pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo in terminološki komisiji SIST/TC IDT, kjer je skrbel za slovenske objave mednarodnih standardov na področju bibliotekarstva in informacijske znanosti. Bil je tudi član Delovne skupine Statističnega urada Republike Slovenje za področje kulture ter član Statističnega sosveta za kulturo, zato ne čudi njegov velik doprinos k statističnim meritvam na področju delovanja knjižnic. Ob tem ne gre brez omembe njegovega prevajalskega dela, delno je prevedel in v celoti uredil naš prvi Priročnik za UNIMARC, prve strokovne standarde za slovenske javne znanstvene knjižnice, Zgodovino cesarsko kraljeve študijske knjižnice v Ljubljani, Smernice za lažje berljivo gradivo, Smernice za knjižnično gradivo za zapornike, standarde ISO za mednarodno knjižnično statistiko, kazalce uspešnosti knjižnic, metode in postopke za ocenjevanje vpliva knjižnic …

Ob zahtevnem strokovnem delu je od leta 1997 dva mandata vodil osrednje strokovno združenje slovenskih knjižničarjev ZBDS in bil ves čas aktiven kot predavatelj na področju strokovnega usposabljanja knjižničarjev. Kot priznanje za strokovno in društveno dejavnost mu je Zveza bibliotekarskih društev Slovenije podelila nagrado Kalanovega sklada in Čopovo diplomo.

Njegov delovni zagon je pred nekaj leti zavrla in potem ustavila zahrbtna bolezen, ki se ji je hrabro upiral in natanko pred letom dni, ko je že kazalo, da jo je premagal, sva posnela daljši intervju, pravzaprav prijateljski pogovor o njegovi strokovni poti za serijo bibliotekarskih videoportretov ZBDS Znanilci bibliotekarske stroke. Bil je vesel, nasmejan, zgovoren in poln šegavega humorja, kot takrat pred desetletji, ko sva se spoznala in kot razigrana, znanja željna mladeniča še nisva videla konca poti. A konec je prišel in Stane je svojo bogato pot zaključil.

Pogrešali te bomo, dragi prijatelj.

Napisal in foto Janez Kanič, Društvo bibliotekarjev Ljubljana

Mag. Stanislav Bahor je bil član Društva bibliotekarjev Ljubljana. Za njegovo prizadevanje, znanje, izkušnje in ugled se mu Društvo bibliotekarjev Ljubljana srčno zahvaljuje.

Več o njegovem strokovnem delovanju lahko preberete tu.

Pogreb bo na ljubljanskih Žalah, jutri, 20. 2. 2025, ob 11.30, Mrliška vežica 3/Nove Žale.